1. TVEGANJA IN VARNOST: Kupujte večkrat, na dolgi rok – tako z “cost averaging” efektom izničimo tržna nihanja
Tveganju se izognete, če kupujete samo zlato zaupanja vrednih kovnic. Predlagam, da kupite samo zlato svetovno priznanih kovnic, ki imajo tako imenovan status Good delivery. Kot je na primer Argor Heraeus.
Pri nakupu fizičnega zlata je pomembno, da ne kupite ponarejenega zlata ali zlata z vprašljivo čistino. Temu se izognete, če zlato kupite pri zaupanja vrednem trgovcu s plemenitimi kovinami, ki ima tradicijo in na katerega se lahko v vsakem trenutku obrnete in se nanj zanesete.
Določeno tveganje predstavlja tudi hramba fizičnega zlata. Močno odsvetujem, da zlato hranite doma. Če zlato hranite v sefu z visoko varnostno stopnjo, in če ste ga še dodatno zavarovali pri zavarovalnici, potem ste tovrstno tveganje znižali na minimum.
Seveda pa tveganje predstavlja tudi nihanje cene zlata. Cena zlata se ne giblje izključno navzgor ampak tudi navzdol. Tveganje, da bomo zlato prodali ceneje kot smo ga kupili, je na kratek rok znatno. Bolj kot daljšamo ročnost naše naložbe, bolj se to tveganje zmanjšuje. Daljše je obdobje, večja je verjetnost, da bomo z zlatom dosegli naše naložbene cilje.
Argor Heraeus (Good delivery)
2. DONOSNOST ZLATA: Pierre Lasonde: “Cena zlata lahko zraste za 16x v 30 letih.”
Zlato velja predvsem kot varna naložba, ki dolgoročno ohranja realno vrednost, nas torej ščiti pred inflacijo, ter kot ščit pred krizami, recesijami in vojnami.
Zmotno je prepričanje, da je zlato nedonosna naložba
Od kar je zlato na prostem trgu, ko se cena oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja, to je od leta 1971 dalje, je zlato v povprečju vsako leto zraslo za več kot 8%. Cena ene unče zlata je zrasla iz 35$ leta 1971 na preko 1.500$ v letu 2021.
Če pogledamo povprečno letno evrsko donosnost v zadnjih 15 letih pa je le ta celo več kot 10 odstotna! To je donosnost, ki se je ne branijo niti najuspešnejši vlagatelji vseh časov.
Kje je vzrok za takšno rast cene zlata?
Seveda v razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Na eni strani je ponudba zlata omejena. Večina zlata je že nakopanega. v zadnjih letih se ga dodatno nakoplje še približno 3.500 ton na leto.
Na drugi strani pa povpraševanje po zlatu narašča, kar je posledica številnih razlogov:
– kot je stalno povečevanje števila prebivalcev našega planeta,
– rast kupne moči prebivalstva držav v razvoju (kot je Indija, Kitajska, …),
– povečana dostopnost naložbenega zlata med malimi vlagatelji,
– kopičenje zlata v deviznih rezervah centralnih bank in tako naprej.
Seveda pri omejeni ponudbi in pri naraščajočem povpraševanju cena raste. Tudi v prihodnje bodo ti dejavniki vplivali na ceno zlata. In ravno zaradi tega so napovedi številnih analitikov tako optimistične.
Cena zlata lahko zraste v 30 letih za 16x
Pierre Lassonde je na nedavnem kongresu udeležencev tega trga na osnovi preučitve dejavnikov ponudbe in povpraševanja napovedal, da lahko cena zlata zraste v 30 letih na 25.000$ za unčo. Ali pa napoved Jamesa Rickardsa, uglednega mednarodnega odvetnika in velikega poznavalca svetovne ekonomije in valutnega trga, ki na osnovi razvoja cene zlata v zadnjih 50 letih trdi, da lahko cena zlata naraste na 14.000$ že do leta 2026. Če smo sedaj pri 1.500$ za unčo, potem so to zelo lepe donosnosti!
3. VRSTE ZLATA: Kupite fizično zlato statusa “good delivery”
Za naložbo se uporablja t.i. naložbeno oz investicijsko zlato. Gre za čisto zlato, brez primesi, t.i. 24 karatno zlato, čistine 999,9. Na trgu so zlate palice ali ploščice različnih velikosti oziroma različne teže. Od 1 grama do 1 kilograma. Palice s katerimi se trguje na londonski borzi LBMA so tako imenovane 400 unčne palice (tehtajo približno 12,44 kg) in zgledajo kot manjši zidaki. Ko kupujemo naložbeno zlato, je pomembno, da je palica oz. ploščica izdelana v svetovno priznani kovnici, ki ima t.i. »good delivery« status. Ta status nam zagotavlja, da palica res tehta toliko kot piše na njej, da je čistina res takšna kot piše na njej in da jo bomo lahko kadarkoli spet vnovčili za navaden (FIAT) denar po pošteni, tržni ceni. Seznam kovnic najdete tukaj: http://www.lbma.org.uk/good-delivery-list
Zlato je kemični element, kovina s simbolom Au in z atomskim številom 79. Res pa je, da se zlato uporablja za različne namene. Največ se ga uporabi za nakit. Najpogosteje se uporablja t.i. 14 karatno in 18 karatno zlato. Če rečemo, da je zlato 14 karatno, to pomeni, da je od vseh 24 delov celotne zmesi, 14 delov (čistega) zlata, 10 delov pa je drugih primesi (na primer bakra). Kupiti nakit kot naložbo, ne bi bila najboljša rešitev, saj je v ceni nakita, zlata le za kakšnih 30%. Ostalo je predvsem delo zlatarja, prodajna marža in DDV.
Obstajajo tudi razne vrste papirnatega zlata. Gre za tako imenovane izvedene finančne inštrumente. Če niste kratkoročni špekulant z veliko znanja in izkušenj, potem odsvetujem uporabo teh inštrumentov. Za dolgoročno naložbo je primerno predvsem fizično zlato.
4. CENA IN DELJIVOST NALOŽBE: Najboljše razmerje imajo palice od 10-50g
Zakaj je pomembna? Predstavljajte si, da danes kupite pol kilograma zlata v enem kosu. Za to odštejete 23.000€. Čez čas bo to zlato vredno na primer 50.000€. Vam se pojavi potreba po 5.000€. Če imate vse zlato v enem kosu, ne morete drugače, kot da prodate vse na enkrat. V kolikor pa bi pri nakupu pazili na deljivost in raje kupili zlato v manjših apoenih (kar bi seveda pomenilo nekoliko dražji nakup), bi brez težav našli kos za prodajo, ki bi bistveno bolj ustrezal vašim trenutnim potrebam. Pri nakupu je torej treba najti ustrezno razmerje med ceno in deljivostjo. Najboljše razmerje med ceno in deljivostjo imajo zlate palice od 10 do 250g.
Cena zlata se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja. Valuta v kateri se opravi večina globalnega prometa z naložbenim zlatom je ameriški dolar. Standardna enota za prikaz cene zlata je ena unča. To je približno 31,1g. Večino svetovnega prometa z zlatom se realizira na londonski borzi zlata Loco London OTC (LBMA), na kateri se dvakrat dnevno določi globalna referenčna cena zlata v okviru znamenitega procesa London Fixing. Trguje se s 400 unčnimi “Good delivery” palicami, torej je enota za trgovanje 12,44 kg težka zlata palica. V času pisanja se cena zlata nahaja blizu 1.500 USD/oz (dolarjev na unčo). Da bi torej fizično zlato lahko kupili po borzni ceni, bi morali kupiti vsaj eno takšno palico.
Na trgu na drobno lahko seveda kupimo manjše palice oziroma ploščice, cena zlata na gram takih palic pa vsebuje pribitek na borzno ceno. Manjša je palica, večji je pribitek. Pri enogramskih ploščicah ta pribitek znaša krepko čez 30%. Če je borzna cena za gram zlata 45€, je cena za enogramsko ploščico približno 60€ ali več. Pri kilogramski palici je pribitek bistveno nižji, okrog 2%. Ko kovnice odkupujejo zlato nazaj, pa je vedno izhodišče borzna cena. Zato je smiselno pri nakupu gledati na ceno in v tem pogledu ni najbolj pametno kupovati najmanjših apoenov (ki imajo visoke pribitke). Po drugi strani pa ravno z manjšimi apoeni zagotavljamo deljivost naložbe.
5. HRAMBA ZLATA: Naj bo na dosegu roke, v Sloveniji
Ker marsikdo zlato kupuje tudi zaradi finančne zaščite pred morebitnimi hudimi krizami (kolaps finančnega sistema) ali vojnami, je smiselno zlato hraniti »na dosegu roke«, torej absolutno v Sloveniji in ne v kakšnih brezcarinskih conah daleč stran od doma.
Slaba stran fizičnega zlata je to, da ga je treba primerno hraniti. Če ne želimo tvegati, da nam ga kdo ukrade, je najboljša rešitev sef z visoko varnostno stopnjo. Za vsak slučaj pa naj bo vsebina še dodatno zavarovana pri zavarovalnici. Seveda pa takšna hramba tudi nekaj stane. Pri manjših vrednostih zlata (na primer do 5.000€) lahko letni strošek ustrezne hrambe predstavlja tudi nekaj odstotkov od vrednosti zlata, kar seveda zmanjšuje donosnost naložbe. Pri večjih vrednostih (na primer preko 15.000€) pa letni strošek ponavadi znaša že (bistveno bolj sprejemljivo) manj kot en odstotek.
6. DAVKI: Zlato je neobdavčeno
Ko govorimo o nakupu naložbenega zlata s starni fizične osebe, je treba povedati, da v Sloveniji pri nakupu ne plačamo DDVja. Ko zlato prodamo, ne plačamo davka na kapitalski dobiček, ne gre v dohodnino. Skratka, ta naložba je popolnoma neobdavčena. na tem mestu je morda še za omeniti, da Slovenija ne vodi nobenega registra lastnikov zlata in da trgovci s plemenitimi kovinami niso dolžni nikomur poročati podatkov o tem, kdo so kupci oz prodajalci.
KDO SMO V&D zlato d.o.o.?
